APDEJT.si

V Azerbajdžanu se nadaljuje odprto sojenje proti državljanom Republike Armenije, med katerimi so Arayik Harutyunyan, Arkadi Ghukasyan, Bako Sahakyan, Davit Ishkhanyan, David Babayan in Levon Mnatsakanyan, obtoženim kaznivih dejanj proti miru in človečnosti ter vojnih zločinov. Med obravnavo so pričale žrtve armenskih napadov, mučenja in min. Sodišče je poslušalo njihova pričanja, s katerimi so opisale pretrpljene krivice.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Združeni narodi so v ponedeljek objavili poročilo, v katerem ugotavljajo, da je Rusija v Ukrajini zagrešila zločine proti človečnosti. Poročilo posebne komisije ZN navaja, da Rusija izvaja načrtno razseljevanje ukrajinskih civilistov, jih s stalnimi napadi z droni sili v beg in jih prisilno izseljuje.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum o Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU pa si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Poročilo ZN medtem opozarja, da izraelski genocid v Gazi ne bi bil mogoč brez globalne vpletenosti, pri čemer naj bi 63 držav, predvsem evropskih, podpiralo genocid nad Palestinci, medtem ko arabske države niso sprejele odločnih ukrepov.

Turško sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih izraelskih uradnikov zaradi suma genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Odločitev je bila sprejeta po mesecu dni premirja v Gazi, turški predsednik Erdogan pa je Izraelu očital sistematična grozodejstva.

Pred osemdesetimi leti se je v Nürnbergu začelo sojenje visokim nacističnim uradnikom, ki je potekalo od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946. Sojenje je poskušalo odgovoriti na vprašanje odgovornosti za zločine proti človečnosti in postavilo temelje mednarodnemu pravu. Kljub temu, da je mednarodno pravo danes pogosto kršeno, njegov pomen ostaja velik.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se načela, ki jih je določil Nürnberški tribunal, vključno z načelom o nezastaranju zločinov proti človečnosti in prepovedi nacizma, danes pogosto kršijo.

Turško sodišče je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike, med njimi obrambnega ministra Israela Katza in ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, zaradi obtožb o genocidu in zločinov proti človečnosti v Gazi. Aretni nalogi so bili izdani v povezavi z napadi, ki so povzročili civilne žrtve. Vojaški pravniki v Izraelu so opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in več visokih uradnikov, ki jih obtožujejo genocida in zločinov proti človečnosti zaradi operacij v Gazi. Postopek je bil sprožen proti 37 izraelskim uradnikom. Izrael je dejanje označil za PR potezo in ga odločno zavrnil.

Mednarodno kazensko sodišče je obsodilo Alija Muhammada Alija Abd-Al-Rahmana, nekdanjega voditelja milice Janjaweed, zaradi njegove vloge v zločinih, ki so bili storjeni v Darfurju pred več kot 20 leti. Sodišče v Haagu mu je izreklo 27 obsodb za vojne zločine in zločine proti človečnosti. To je prva obsodba, ki jo je to sodišče izreklo za zločine v sudanski regiji Darfur v 2000-ih.

Ameriška porota je francosko banko BNP Paribas spoznala za krivo pomoči sudanski vladi pri izvajanju genocida. Banka je kršila ameriške sankcije s tem, ko je zagotavljala bančne storitve, ki so podpirale režim Omarja al-Baširja. Porota je pritrdila tožnikom iz Sudana in banko obsodila na plačilo 20 milijonov ameriških dolarjev.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge visoke uradnike zaradi domnevnega genocida in zločinov proti človečnosti. Istanbulska prokuratura je na seznam 37 osumljencev uvrstila tudi ministra za obrambo Israela Katza, ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja in načelnika generalštaba Eyal Zamirja. Turške oblasti trdijo, da je Izrael v Gazi sistematično izvajal zločine.

Bangladeško sodišče je nekdanjo premierko Šejk Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, povezanih z zatrtjem študentskih protestov leta 2024, v katerih je umrlo približno 1400 ljudi. Hasini so sodili v odsotnosti, saj živi v izgnanstvu v Indiji. Obsojena je bila tudi na dosmrtno ječo.

Kljub izločitvi glavnega tožilca Karima Khana iz primera Duterte, se obrambna ekipa nekdanjega predsednika Rodriga Duterteja še naprej pripravlja na postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Duterte, ki je bil aretiran marca in poslan na sodišče v Haagu, zanika obtožbe o zločinih proti človečnosti.

Tožilstvo je v Verdunu uvedlo preiskavo zaradi zanikanja zločinov proti človečnosti po maši, ki je bila v soboto organizirana v spomin na maršala Pétaina. Razlog za preiskavo so izjave predsednika Združenja za obrambo spomina na maršala Pétaina, ki je Pétaina označil za »prvega odpornika Francije«.

Združeni narodi so v poročilu obtožili Rusijo sistematičnega mučenja ukrajinskih civilistov na zasedenih ozemljih od leta 2022. Ruske oblasti naj bi nad civilisti izvajale razširjeno mučenje, vključno s spolnim nasiljem, in jih samovoljno pridržale. Pridržanja so bila osredotočena na posameznike, ki so kritično izražali mnenja proti ruski vojaški operaciji ali njenim oboroženim silam. Poročilo ZN poziva k odgovornosti za ta dejanja.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče Bosne in Hercegovine je pravnomočno obsodilo Borislava Gligorevića na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. Gligorević je bil spoznan za krivega, ker je kot pripadnik enote "Beli orli" posilil tri ženske v kraju Liplje, kjer je bilo od 25. maja do 2. junija 1992 zaprtih okoli 400 bošnjaških civilistov. Apelacijski oddelek sodišča je zavrnil pritožbe Gligorevićevih odvetnikov, tožilstva BiH ter oškodovancev.